Potisk in poteg

Navodila po korakih

1. korak:
Skupini razložite, da naj izbere pet oseb, seveda naj se te prostovoljno javijo, za naslednje vloge: ’pripovedovalka’, ’dejavnik potiska’, ’dejavnik potega’, ’dejavnik ovire’ in ’dejavnik pospeševanja’.

2. korak:
Ko skupina določi teh pet vlog, začne ’pripovedovalka’ zelo počasi hoditi naprej, pri tem pa pripoveduje resnično zgodbo o osebi, ki se poda na migrantsko pot. Pri tem naj navede čim več podrobnosti. Zgodbo je treba pripovedovati v prvi osebi.

3. korak:
Vsakič, ko se v zgodbi pojavi element, povezan s tegobami in dejavniki, ki so doprinesli k temu, da je oseba zapustila svojo državo (preganjanje, lakota, grožnje, nasilje, itd.), naj oseba, ki igra ’dejavnik potiska’, pripovedovalko fizično, a previdno, potisne malo naprej.
Kadarkoli se v zgodi pojavi element, ki nakazuje, zakaj se je oseba odločila oditi tja, kamor je namenjena (mir, socialna varnost, družinski člani itd.), oseba, ki igra ’dejavnik potega’ pripovedovalko potegne malo nazaj.
Kadarkoli pripovedovalka pri opisovanju poti naleti na kakšno oviro, se z osebo, ki igra ’dejavnik ovire’ pomakne malo bolj na desno.
Kadarkoli se pripovedovalka sreča z nečim, kar lahko pospeši njeno potovanje, se z osebo, ki igra ’dejavnik pospeševanja’ premakne malo bolj proti levi.

4. korak:
Ko pripovedovalka konča zgodbo, naj udeleženke razmislijo o tem, koliko elementov na potovanju je doprineslo k razvoju zgodbe, kako hitro ali počasi je potekalo in kakšne so bile omejitve, v fizičnem smuslu, ko se je pripovedovalka premikala po prostoru naprej, levo ali desno.
Udeleženke vprašajte, kako so se počutile pri opazovanju fizičnega popotovanja pripovedovalke in ali so prepoznale dejavnike potiska in potega. Pri tem same usmerjajte pogovor o aktivnosti.