Ritem mašina
Prenesite metode
Za prenos metod kliknite tukaj.
Ciljna skupina
Število oseb
Okolje
Potreben čas
Materiali
Ni potrebna
Cilj/namen
Cilj aktivnosti je pomagati udeleženkam razumeti, da sta skupno delo in usklajenost temeljna pogoja za ustrezno delovanje skupine. Ritem mašina deluje kot metafora družbe, kjer je vsaka posameznica ’kolesce’, ki prispeva h kolektivnemu mehanizmu. Ob tem omogoča raziskovanje dinamike moči, sodelovanja in nasprotovanja v kontekstu skupine.
Navodila po korakih
1. korak:
Predstavite aktivnost Ritem mašina:
Facilitatorka razloži koncept ’ritem mašine“ in kako bodo vse udeleženke del mehanizma, ki temelji na usklajenosti in sodelovanju vseh. Vsaka udeleženka tako postane ’kolesce’ v stroju, ki sestoji iz telesnih gibov in glasov.
2. korak:
Vzpostavitev osnovnega ritma:
Facilitatorka udeleženke usmerja, da ustvarijo osnovni ritem s pomočjo enostavnih zvokov in gibov. Vsako od udeleženk povabi, da prispeva določen zvok in gibu, na primer da zaploska z rokami, potopota z nogami ali da od sebe kak glas.
3. korak:
Usklajevanje in povezovanje v skupino:
Skupina začne delati skupaj, da ohrani usklajen ritem. Vsaka udeleženka mora slediti skupnemu ritmu in prispevati svoj del, da ustvarijo skupni tok, ne pa, da ga prekinjajo. Facilitatorka opazuje in usmerja skupino ter spodbuja udeleženke, da poslušajo durga drugo in se usklajujejo.
4. korak:
Razvijanje skupnega ritma:
Facilitatorka uvaja različice osnovnega ritma, s tem da dodaja nove akcije ali zvoke. Če ritem, na primer, sestoji iz ploskanja z rokami, lahko doda glas v kombinaciji s kakim drugim gibom. Ali pa v štiričetrtinski ritem uvede en sam zvok v kombinaciji z gibom, ki je vezan samo na eno od štirih dob. Vsaka udeleženka mora svoj doprinos prilagoditi in spremeniti, da ohrani skupni ritmični tok. Na tej stopnji skupina raziskuje, kako ritem postaja vedno bolj kompleksen, vendar pa mora ostati usklajena.
5. korak:
Raziskovanje disonanc:
Facilitatorka uvede trenutke disonance, ko določene udeleženke namerno prekinjajo ritem ali izvajajo akcije, ki so v kontrastu s skupino. Tako lahko, na primer, dodajo dolg zvok glasu, povezan z gibom, ali zapojejo del kake pesmi, ki ni usklajena z osnovnim ritmom. Taki trenutki lahko spodbudijo razmislek o tem, kako ’disonance’ ali konflikti vplivajo na delovanje skupine. Skupina se mora potem poskusiti ponovno uskladiti in spet najti skupni ritem.
6. korak:
Razprava in refleksija:
Ko končate vajo, začnite razpravo o procesu. Udeleženke pozovite, naj razmislijo, kako so se počutile pri skupnem delu, in kaj so opazile glede dinamike. Nekaj primerov vprašanj, ki jih lahko zastavite pri tem:
– Kako ste se počutile, ko ste morale sodelovati, da ste ohranjale skupni ritem?
– Kaj se je zgodilo, ko je kdo prekinil tok? Kako ste se ponovno uskladile?
– Katere dinamike moči ali sodelovanja ste opazile med izvajanjem aktivnosti?
Nasveti za izvajalke
Poskrbite, da dobi vsaka udeleženka priložnost prispevati k skupnemu ritmu.
– Če ims skupina težave z ohranjanjem ritma, lahko pomaga, da naredite krajši odmor in se osredotočite na akcije posameznic, preden skupaj nadaljujete z ritmom.
– Trenutke neusklajenosti izkoristite za raziskovanje dinamike konfliktov in sodelovanja v skupini.
Alternativa
Zvoke je moč nadomestiti z besedami ali besednimi zvezami. Ritem mašino je tako mogoče prilagoditi družbenemu kontekstu. Tako lahko, na primer, z ustvarjanjem fraz, ki jih udeleženke ritmično izgovarjajo, ustvarite ritem mašino šole, ritem mašino dela v pisarni ali ritem mašino dneva na plaži.
Komentar
Vir
Po metodi ’Gledališča zatiranih’ Augusta Boala prilagodil Emilio Ajovalasit.
